Galerija P74 na umetnostnem sejmu ARCOmadrid 2025

Galerija P74 na umetnostnem sejmu ARCOmadrid 2025

Center in Galerija P74, 25. februar ― Josef Dabernig, Serie A.B.,F., 1987, jeklo, lak, instalacija Secesija, Dunaj Tadej Pogačar, School’s Out, 2005, 47cm x 72cm, kolaž Tadej Pogačar, The New Spring Collection, 1979 5. – 9. 3. 2025 ______ Z velikim veseljem napovedujemo sodelovanje na prestižnem mednarodnem sejmu sodobne vizualne umetnosti ARCOmadrid 2025. Letos predstavljamo dela vrhunskih mednarodno uveljavljenih umetnikov  Josefa Daberniga in Tadeja Pogačarja, ki bodo na ogled na stojnici 7A12 v hali 7. Na sejmu, ki bo na ogled med 5. in 9. marcem 2025 se predstavlja 214 galerij iz 36 držav, od tega 179 v glavnem programu. Galerija P74 je edina slovenska galerija, ki sodeluje na sejmu ARCOmadrid že od leta 2014. Sejem ARCOmadrid sodi med največje in najpomembnejše evropske sejme sodobne umetnosti, predstavlja mesto srečevanja in izmenjave med Evropo in Južno Ameriko. ______ Josef Dabernig (1956) je vizualni umetnik in filmar. Sprva po izobrazbi kipar je leta 1981 diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, kasneje pa je svojo umetniško prakso razširil na druge medije: film, fotografijo, besedila in vprašanja arhitekturnega prikaza. Josef Dabernig je znan po svojem raziskovanju družbenih sistemov, vzhodnoevropske arhitekture, konceptualni strogosti in humorju. Za njegovo konceptualno umetniško produkcijo je značilno kontekstualno razmišljanje in strukturno združevanje jezikovnih (ali matematičnih) znakov z vizualnimi znaki. Filme snema od leta 1994. Živi in ​​dela na Dunaju, Avstrija. Tadej Pogačar (1960) je leta 1993 ustanovil P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti, virtualno organizacijo. Kot vzporedna institucija služi kot kritični model za analizo sistemov in institucij v njih. S snovanjem fiktivnih sistemov in vzpostavljanjem fiktivnih institucij Pogačar raziskuje in osvetljuje skrite, zakrite ali prezrte družbene pojave, skupine, prakse
TOMAŽ FURLAN: MATI VSEH BOJEV

TOMAŽ FURLAN: MATI VSEH BOJEV

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 20. februar ― Razstava zajema obdobje od začetka njegovega ustvarjanja leta 2000 pa vse do danes, vključuje pa tudi umetnikovo najnovejšo produkcijo, izvedeno prav za razstavo v Mestni galeriji Ljubljana. Furlan se je v preteklih dveh desetletjih uveljavil v slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru kot avtor t. i. ciničnih strojev, objektov, video del ter performansov, prežetih z družbeno kritičnimi vsebinami in ironičnim humorjem. V svojih delih se že od vsega začetka osredotoča na problematiko človeškega dela v dobi avtomatizacije in robotizacije, ko postaja človek tudi sam vse bolj podoben stroju. Obravnava vedenjske vzorce človeka v kontekstu njegove ujetosti v vsakodnevno rutino in načenja vprašanja o problemu repetitivnih in nesmiselnih opravil ter o vlogi posameznikovega telesa v sodobni družbi. Uprizarja in komentira tudi različna druga patološka družbena stanja. Razstava bo zajela ključne avtorjeve ustvarjalne faze, med drugimi bo predstavljen tudi eden njegovih najbolj znamenitih in uspešnih večletnih projektov, in sicer serija Wear, ki je nastajala od leta 2005 do leta 2015 in je satira na temo izkoriščanja delavca v dobi neo-liberalnega kapitalizma. Postavitev zajema različna avtorjeva ustvarjalna področja, od razširjenega polja skulpture, kinetičnih objektov, instalacij do videa, performansa in knjige umetnika. The exhibition encompass the period from the beginning of his artistic career in the year 2000 to the present day, including the Furlan’s latest production created specifically for the exhibition at the City Art Gallery Ljubljana. During the past two decades, Furlan established himself in the Slovenian and international art scene as the creator of the so-called cynical machines, objects, video works, and performances that are infused with socially critical content and ironic humour. His works have always focused on the issues of human labour in the era of automation and robotization, when humans are becoming increasingly more similar to machines. He addre
še novic